English | Deutsch
LINGUISTIK    UNTERRICHT   ROMANI CLUSTER    PUBLIKATIONEN   


    ROMANO CENTRO

ROMANO CENTRO Nr. 28, 03/2000


< zurück | Deutsch

LE DUJ MULE

kata o Đemo Mitrović

Kana rêsljam jeg data and eg gav, djam rigate and ek gaźeść njiva. Atunč źav-tar ka khêr gaźesko thaj puśav: "Manuša, sî tu te des ma ek njiva, te me skloniv muře vurdona?" - "Eta tukê, manuša, źa maj okothe, dikhês kaj sî kol duj limorja." phenel. "Thaj tho-ta ande bar kothe!" Me phenav: "Ha manuša kote? Mangê sî ma xurde śavořê!" - "E po," phenel, "man naj ma aver than kaj te dav tu!" Čačes, sî bari bar bufli zagradime, phandadi bar, ali sî duj purane limorja.

Photo: WilliencourtKođa rjat, kana pašili paš arjat, geli muři bori, leśći śej, kodola muře xanamikeśći, thaj geli aver muři bori, kaj sî pala muře phralesko śav, t'anen paj. Pherde paj thaj bolde othar. "Mo," phenel mangê kodja muři bori, muře phraleśći bori: "Mo, me dikhlem vareso, kê marel-pe ande phuv ka ko xaing!" Me asajem: "So kam mardjol pe ande phuv, so dikhljan?" - "Po, či dikhlem le jakhênca, ali nešto mardja pe ande phuv." E tek phandadili e rjat, peljam amengê svako tele, tela peśći cara. Atunč muře xanamikêsko gras, phanglo xancî maj dur kata'l vurdona, thaj dja nešte jurnjava pe leste, darajlo. So sas leskê? Mangêl te śinel o šolo. Me kam dav muj pe muřo śav: "Ušti-ta, mo, źa ta dikh-ta, so sî dol grasteskê, sostar daral!" O śav uštilo: O gras daral thaj phurdel pa nakh zurales. A vo phenel: "Či kêrdja kadja nikad. Vo darajlo varesostar."

Photo: WilliencourtKana thodjam amen, me primetisardem de eg bari vuśalin, kadići de bari la, preko pinda metarja de lungo, aj sî deš metarja bufli. Nakhli anda amare care. E řomnji kam phenel: "Mo, dikh, Đemo, če vuśalin kecavi!" - "Mo, naj!" phenav, "Kodja kaj dine jag le gaźe pesko svetlo." Kana nakhlo jedno biš minutur leskê, śudel pe ande 'l care amare. Amen mislisardjam le śavořê, kê khêlen peskê. Atunč me dem muj pe śavořê: "Bêšen bre!" Sî jek rođako muřo, "Bango" akharas les. "Bêš, bre Bangeja, na śude tukê, mudarav tu!" Leste sî duj puške lovački. "Mo, či śudav ma!" thaj del pe amraja. Atunč amen anda amaro čačimos gîndis, kê naj khanč. Kaj śudel pe, i dalje vuštel kodo kaj akharas les Bango thaj mekêl andaj puška duvar. Tačno dikhlem do manušên ande vojnički calja. Šljemur sî le po šoro tha anda kadja vuśalin kaj dikhljam la, kaj nakhli prvo data, posle bolde duj manuš. Po rastajajne sas na jedno pet metarja jekh - avrestar, kasavo punřo źanas strožno sar god e vojska telaj komanda. Thaj śavořê das muj, efta, oxto, deš źene. Thaj nakhle, kana nakhle athoska, muřo śav dja pe leste jekh balval, vo darajlo cîpisardja ando than. Me xuklem anda than thaj astardem le śaves, phenav: "Na dara, naj kodja čačuni bući so tu gîndis, aketa amare duj guske, kaj sî phangle telaj cara, von marde anda'l phaka!" Kašte te na bi daralas o śav maj dalje. Ali me tačno dikhlem, kê čačes sî manuš. Mulo, kê šaj pretvoril pe ande uniforma, kaj čačes te dikhêl les manuš.

E amen celo rjat či sutjam. Uštilo muřo śav, o maj purano thaj kodo muřo rođako, kaj akharas les Bango. Naj amen kaš te kêras jag. Lampe naj amen. Anklisto po kopač thaj phaglja nekolko kaš. Baro spremno kodo śav, o Bango. "Mo" phenel, "na daran, me kam stvoriv kaš. Mudarava le anda muři jagali!" - "Te na maj mekês!" phenav. Na de Devla, kê kam bolden le glonc othe ande leste. Vo asaja: "Na dara! Řaćija sî, sî sode kames." Pilja peskê jek kila, duj, řaćija, vo thaj muřo śav, thaj śinde peskê khanji thaj pekle, te mudarel ma o Del te xoxavava.

Kadja xarni e rjat sas, milaśći ta po i đesajlo. I amen bêšindoj ando than ando svato thaj đesajlo. Me kam phenav muře xanamikêskê: "Mo, xanamika Išmane, so gîndis, amen te bêšas kathe?" Vo kam phenel: "Mo, na dara mo. Me či dikhav kodole manušên!" Leśći řomni kam phenel: "Me dikhlem le, Išmane, me či bêšav, te des man sa e država!" Me kam phenav: "Ašun đaba êl burur, đaba êl love, me kam teljarav kathar, me či rašarav maj but. Me dikhlem le muře jakhênca, nikad te maj rašarav ma jek rjat!" Atunč kodo, muřo xanamik kam phenel: "Po sar kamesa. Xav ćo kar, hajde, teljaras." Čidas ande'l vurdona haj teljardjam jedno bištajpanź kilometarja maj dur. Kana arêsljam and' eg aver than, ćiradjam amengê xabe, xaljam. Ali sî ma e struja thaj e dar de othar pa than.
E d'atunčara me darajlem but taj gîndiv, kaj god raćarav, gîndiv anda kodja bući te na maladjol kodja svugde. T'aven saste haj baxtale, phralalen haj śavalen!

Mangê sî pinda thaj šov bêrš, ali dok či dikhlem muře jakhênca, me či paćajem ali čačune sî!

Photo: Williencourt

ROMANO CENTRO Nr. 28, 03/2000


ROMANO CENTRO

2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
1994
1993



Seitenanfang

Letzte Änderung am 06/01/07