|
<
zurück | Deutsch
I čhavorenge lačhimaske?
katar ki Renata M. Erich
Jek dives avilo o Niko gilendžar ko okuli. Kana čhudas pes andre ko okuli, pale gilavolas bi tordimaskoro. Öretmeni lindas ti sikljarel i xurden ama o Niko hič na tordolas. Sasto dives giladas. O müdüri, o örtmenja na džanenas so ti keren. I dajasar i dades dine vukos, dine len jek kijati ti gelen i čhaves k'astanes, ti dikhen leskere godjate so isi? Jekfar gele, ama soske, i daj o dad da na džanenas. O Niko palal axavkerdas: Našti ti tordolas. Vov imdinelas, ma ti gilavelas, leskoro papus ka-merelas. Adikas čhinelas leskiri godi. Adives jek öretmeni leske jardîmi kerela. Ama vov adale öretmenjatar bari zor lindas. Akana but šukar resimja kerela. I Nikos isine les bari bax. Šukur i Devleske, nan' avilo sar jek raklo, ačhilo jek romano čhavo. Adaja öretmeni axadas, i romane čhavongoro o džuvdipe hem o siklipe isi but javer.
 I Romenge isi en somlal o kher hem o čhave. O Roma pi čhavendžar pumaro lačhipe, pumaro bilačhipe maškar peste uljavena. Odoleske xurde prandinena, rom-romli, jek barjona, džak ko meripe pumaro sajgîs, pumaro mangipe na našavena. So si ti kerdol andre ko kher, jek kerena. Oduleske pumare romlen, ka lena len angluni far, katar ko čhaja čhajipe rodena. Kana nikjola andre lende jek rom javer godjasa, javer tabijatisar, sare o Roma gidindivona, kerna lesar lafi, kerena lesar jek makemes. En baro džezas isi, ti nikaven les maškar pestar, ti čhuven les avri. Ama adava džezas but xani arakhindivola.
Oduleske o gadže i Romen phares t'axaven. O Dejan Simić pi khereskere dženendžar našti t'axavel i gadžen. Isi les anglune romnjatar jek čhaj. Adaja čhaj našti ti nakjolas pi öretmenjasar. I čhaj ka-kerdas resimja, öretmeni ka dikhlas, imdi ka si i čhaj andral ko kher ladžavkerdi. Hemen kerdas telefoni ko "Jugendamt". Sar javin javinatar avile o tomune, bipučhundos štare čhaven linde, čhude len ko juvas. En o xurdo čhavo isine ki čuči. Duj dives palal bičhade les khere. Ama okula, o trin čhave isi duj breš ko juvas. I daj o dad isi šaširmuša džak adives našti t'axaven o sebepi. I čhaven ka-pučhle o gadže, o čhave-da sine šaširmuša, na džanenas so ti vakeren, hep javer soj vakerde. Xani palal i dadeske avilo jek davetijes, denas les vukos ko makemes. O hakimja rodinde ko dad jek kabahati, ama na arakhle hidž ek šej, mukle i dades. Ama o makemes i čhaven na dela len ko dad ki daj, isi jek šej ko čhave, ama so isi na džandola. O makemes sade i čhaven pučhlas, javer hidž ekes na phučhlas, ne i dokorjen, ne i komšuden, ne i šinginen, hidž ekes na pučhle. Adale butjate isi jek čačipe. Lengere papus isi les jek baro kher. Othe hep gidindivona sari i šingini. Belki othe ti kerde i čhavenge jek bilačhipe. Ama o makemes adava na rodela. I daj o dad na džanena so ti keren. Akana i dajakoro i dadeskoro advokati vakerdas lenge, o čhave so vakerde, ma ti nikjon karšis.
Karšis ti nikjona, o makemes adže but ka-barjaren, nane len love ti pokinen. O čhave mangena pes khere t'aven. I daj o dad pumare čhaven mangen t'aven khere. Kana mangela jek kontroli te keren, adaleske razîs isi. Sa so džanenas kerde, ama katar o "Jugendamt" našti ti len pumare čhaven. O juvas eke čhajakere bala čhinde. I daj o dad hidž na mangenas i čhajakere bala ti čhindon, ama o juvas adava na pučhela, o čhave isi lengere vastende, sar mangena adikas kerena. Adava isi i gadžengoro uji: O gadže ti gilaven, o Roma ti khelen. Ake arakhle o fîrsati, o gadže gilavena, o Roma-da khelena. O gadže mangena i romane čhaven sar o rakle ti barjaren, adže jek far hidž jek romano čhavo pi papuske ma ti gilavel.
O "Jugendamt" so imdinela? O Roma našti ti barjaren pumare čhaven? Belki imdinela sar i kraljidža "Maria Theresia" ka lindas i romane čhaven, ka dinas len ko gadže ti baxtjarel len. Tamam, axavasa o čhave her zaman isi lazimi t'arakhindivon katar ko bilačhipe, katar ko ladžavkeripe. Ama soske na dindona ki daj ko dad o čhave? I daj o dad našti ti parvarel len?
Ka sine ko Bad Goisern ladžavkerde raklore, katar ko pandž džak ko dešuštar brešengere, soske len na linde len ko juvas? Adaja buti mjazdivola hem ki Maria Theresiakiri butjate, hem javer butjende. Ake adže jek šej. Adaja buti mjazdela ki Isvičre, ka linde o gadže, o "Pro Juventute" i romane čhaven zorisar katar ko Roma. Adava sine eksinda breš angle. Odola breša o Roma taj o "Jenische" medžburi sine ti den pumaro imsas, ti den pumare čhaven ko gadže, o gadže ti barjaren len. O gadže xoxaimasar linde i čhaven. Vakerde daha lačhes ka-dikhen len, daha temizi ka-ukudiskeren len, ka-kerenas len bare džene, adikas xoxade, linde i čhaven. So imdinena o gadže džak adives, ko juvas daha mi lačhes barjona o čhave sar pumare kherestar?
Adava bilačhipe i Romenge katar ko gadže, kiti breš adže ka-džal? O somlal Dovel adale gadžengere giste ti del jek kovlipe, ma t'astardivon but i Romendžar! (Ki Sepečidengiri čhib ka ko Izmiri).
"Gelas-tar i voja,
gelas-tar e šave ..."
(anda jek purani ģili katar e Lovara)
Photo: Dragan Jevremović
ROMANO CENTRO Nr. 22, 09/1998
|
|
 |
ROMANO CENTRO
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
1994
1993
|
|
