|
<
zurück | Deutsch
ANDAR AMARO PURANO VREME
(EFTATO KOTOR)
katar o Ilija Jovanović
Još ando vreme e Romenģe ropstvosko ande Rumunija - andar savo amen ramosardam ando paluno brojo - trainas but romane fajte ande Valaxija, kaj si aģe jek kotor e Rumunijako. Maj but phandela e Romen ande fajta o fjalo e bućako: E Keldaraša ćerena e kikaja, e Lovara bićinena e grasten. Ama von lena i o alav lenģe gazdasko, saeste ćerena buci thaj saeste ses robura. Sae Roma, sae živisarde ande Valaxija lije o pravoslavno paćape thaj but svatura andar Rumunijaći čhib. Godolese fuladon e Roma pe duj bare grupe: E grupa "Non-vlax" thaj e grupa "Vlax". E "Non-vlaxura " si sa godola Roma, saenģe prapapura naj sesa ande Rumunija ando ropstvo. Pa ipak li duj bare grupe haćaren jek-avere pire čhibasa pe sa o them.
 Kana e Roma ande Valaxija meklile andar o ropstvo, ando breš 1856, hasarde von i o temeli pire bućako. Kana ses von robura, e gağe mučinas len, ama sas len sostar te pravardon. Akana pale moraje te roden, sostar te živin. Von ğanas ande cikne grupe, ği kaj 150 ğene, andar e Moldavija, ande Besarabija thaj ande Ukraijna. Jek aver grupa aresli čak ği ande Rusija thaj ande Sibirija. Jek drito grupa buvljardili pe Bugarska, Srbija, Banato, Transilvanija thaj ande Maģarska. Godothar ğele but ğene ande zapadno Evropa, varsae lendar aresle i ande Amerika thaj ande Australija.
Pala 20-30 breš pale mećenas varsae grupe e Rusija thaj našenas e bokhatar thaj ğungale politikatar ande zapadno Evropa.
Kana rodel-pe ande istorija jećhe familijaći, šaj šukar te dićhel-pe o dujto phiripe e Romengo. O Matéo Maximoff, amaro baro romano poeto, mothol amenģe katar o phiripe pe prapapongo ande Evropa. Ando breš 1870 sas lesi familija ande Transilvanija, (athoska sas e Transilvanija jek kotor e Maģarskako, aģe si kotor e Rumunijako). Godothar nakhli e familija ande Rusija. Godothe živisarda ği ando breš 1910. Godothar phirda ande sa e Evropa. Gajda avili ği ande Spanija, aj maj palal nakhli ande Francija. E vremesa but buvlili e familija, godolese fuladili pe duj grupe. Jek ačhili ande Francija, e dujto nakhli ando Švedsko.
Pe lengo phiripe ande Evropa e Roma rodena sa-jek bući te šaj preživin. Butivar lije i godola buća te ćeren, sae e gağe ni kamle, kaj godola buća roden maj phiripe. I godola buća moraje te ćeren. Von moraje lenca te phiren po them. Gajda e Roma sićile thaj zavolisarde o phiripe. Kana manuš ćerel svato andar e istorija romani, ni tromal te bistrel, kaj samo pe gasavo načino but ğene šaj preživisarde. O them ni dija e Romen, ni jevkhare gasavi šansa e trajosi, sar kaj dija avere manušen. Manuš ni trobul te bistrel, sar si pharipe e čhavorenca ando vordon te trail-pe, kana avri e šudri bavlal phurdel, o iv del, thaj e bokhale ruva roven. Kana naćhel e zor thaj o bilačhipe, mothon e purane Roma šukar paramiče, ali pala familije, sae godova trajo doživisarde, sas godova životo but pharo thaj but zuralo.
Pe lengo phiripe ande Evropa e Roma rodena sa-jek bući te šaj preživin.
Photo: C. Heynen
ROMANO CENTRO Nr. 08, 03/1995
|
|
 |
ROMANO CENTRO
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
1994
1993
|
|
