|
<
zurück | Deutsch
ANDAR AMARO PURANO VREME
(O PANĞTO KOTOR)
katar o Ilija Jovanović
Ande paluno brojo amare lilesko, ramosardam sar sas amari romani historija ande Austrija thaj ande Mağarska. But maj lačhe naj sas e Romenģe ande Španija. Ando 15. šelberšutnipe avile e Roma (Gitanos, gajda akhardon e Roma ande Španija) ande Španijaći phuv. E gağe ni kamle len an piri phuv. De katar o berš 1783 o kraljo Karl III., lija te civilizuil e Romen pe jek maj kovlo načino: Vov ramosarda 44 zakonura, sae mothon, so e Roma troman, a so ni troman te ćeren. Zabranime sas i o alav "Gitano". Ano than godole alavesko, le Romen akharenas "Nuevos Castellanos" vaj "Neve Mağarura". Gasavo gîndo e kraljosko na sasa bilačho, godolese kaj o alav, "Gitano" sas pala Španijako them but ğungalo, khonik či kamelas les.
E španijolcura gîndisarde kaj godova alav' avel katar e Kajinoske potomcura andar e biblija. (Ande biblija ačhel, kaj o Adamo taj e Eva, kana xoxada len o beng, o Del dija len duj čhave. Jek akhardola Kajin, vov ćerela bući pe phuv, O dujto akhardola Abel, les sas bakră. Jek ģes trada o beng e Kajino te mudarel pe phrale, e Abele, godolese o them e biblijako, či kamla e Kajino thaj lese potomconen. Kaj e Roma naj sesa sar e gağe, e gağe mislinas, kaj von si potomcur, katar o Abel, a e Roma si e potomcura katar o Kajin.) Ande godola zakonura e carose ačhelas, kaj o španijolsko them ni tromal maj but te diskdminitil e Romen, ali i e Roma ni tromaje maj but te inćaren e Romani tradicija.
E Roma ni tromaje te furaven pe romane, ni tromale te ćeren svato romane, ni tromaje te ćeren pire romane buća, ni tromaje te phiren po them. E gağe trade e Romen te bešen pe jek than thaj te ćeren buća, so ği godothe lenģe zabranime sesa. Pala godola za-konură o them e Španijako naj sas khanči maj lačho prema pire Roma, ni ande gava ni ande forura. Godolese ni ačhilo e Španijaće Romenģe khanči maj but, nego te ćeren maj dur pire romane buća, samo kaj ses e uslovura pala gasave buća, but maj phare.
O Rüdiger Vossen mothol an piri knjiga, kai e Romenģe, sae trajin ande Andaluzija "si len lenģe ćhera dumut. Von ćeren bući sar kovačura, trgovcura, kelnera, thaj ćhelen i flamenko, ģilaben thaj i torerura si. E Roma ande Katalanija trajin lačhe e gağenca. E Roma ande Kastilija trajin ği aģe bilače."
 I Ceija Stojka thaj lake gindura, so haćarel pa Ausschwitz:
Ausschwitz trajij inke ande ma, me haćarav aģes inke sa o kino. Sako sulum, sako luluģi, sako čar, si i oği amare mulengi. Me but dikhlem thaj sogodi sas kadej sar varekana. Karigodi haćaren hod e oğa tusa žan. Khonik či haćarel, hod kecave manuša sas, kon kecave thana merimaske keravenas. O Ausschwitz maj nasul sas, sar e but marimatura ağes. Mure šavora izdranas, ka sas lengi dej ande. Akana anglunes (pala panźvardeše beršen) rakhlem avri kana mulas muro cigno phraloro ando Ausschwitz, efta beršenca. Me pušav mandar, sićilas i luma pa o Ausschwitz?
Našti avelas ağes inke kodo pale? Kari gindin e manuša, te žan e Rom, kana kati pi luma či mangel le khonik? Anda soste te trajin, kana či muken bući te keren? Sosko šanso ašol lenge šavoren? Boldine pe e manuša? So avela, hod o nasulimo šoha te na uštel opre? Univar darav, hod o Ausschwitz feri sovel!
Josefa cirdas e dunha ži ka laki falka. De, i šejori šaradas pe pale tele tha xutildas peski papuša karig i Josefa. "Voj daral", phendas, "šaj sovel tute?"
Katar, o Erich Hackl, "Abschied von Sidonie"
Zeichnung: Ceija Stojka
ROMANO CENTRO Nr. 06, 09/1994
|
|
 |
ROMANO CENTRO
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
1994
1993
|
|
