|
<
zurück | Deutsch
KATAR AMARO PALUNO VREME
katar o Ilija Jovanović
 Si duj šela breš sar kaj džangljol pe tačno kaj e roma andar o severno than e indijako ande Evropa avile. O izvoro amare čhibako si e indijaće čhibatar. Sa e sikade manuša save ramosarde lila (knjige) amendar thaj amare čhibatar gîndin (mislin) khetane (zajedno) kaj e romani čhib si maj purano džuvdo primero pala sa e indogermanske čhiba, ama či džangljol pe kana thaj soste amare prapurane dada andar e Indija iklisle thaj sostar lije po them te phiren. E sikhade manuša gîndin (mislin) kaj o romano them našlo katar e ratura save sesa ande indija maškar e indijako thaj aver thema save e Indija napadnisarde (dije pe late). Aver jek bajo (problemo), savo šaj te trada e romen andar e Indija šaj te avel baro čoripe thaj e bokh save trade amare prapurane manušen andar e Indija te našen thaj po them te phiren. Save dromencar avile amare roma ande Evropa?
Von nakhle thaj traijisarde but vreme ande Persija, Armenija, Grčko thaj ande slavenske phuvja. Godova džangljol pe, kaj ande sa e romane čhiba save trajin ande Evropa si svatura (alava), andar e persijsko, armenisko, grčko thaj e slavenske čhiba. Amare prapurane dada traisarde još ando pandžšelutno breš palav bijanipe e Jsusosko ande Persija.
Sar avilo dži godoleste: O persisko kraljo (imperatori), Bhram Guru saro sasa kraljo katar 420 dži kaj 438 breš vov sasa o kraljo katar e sasanidsko dynastija, ande godova vreme ćerdasa vov rato protiv Indija thaj zauzmisarda e zapadno Indija. Jek lesko pisco xramosarda ande kraljevsko knjlga, kaj vov anda andar e zapadno Indija 10,ooo milje igraća, pevaća, thaj cirkusantura save ka razonodin thaj razveselin lese narodo ande lesi phuv. Godola indijaće manuša akhardona luri. E čibaće naučnikura gîndin kaj godova them sesa prve prapurane roma save mekle e Indija.
Sostar von ni dželetar nazad ande Indija? Godolese kaj e zapadno Indija thaj e Persija sesa ande godova vreme jek država thaj godoleske kaj o kraljo dija sas len dživ, guruva, bakra, magarcura te bi ačhena ande leski phuv te trajin.
Trito razlogo savo trada len te našen andar Persija prema Evropa si, kaj e "Parne Hunura" jek azisko them napad nisarde thaj zauzmisarde e Persija thaj e zapadno Indija.
O Romano Centro organisuisardăm ando bêrš 1991. Amaro birovo sî ando Schneidergasse 15, 1110 Wien. Tel: 74 96 336. Amaro birovo sî puterdo: de kata luja - žikaj paraštuji, katar 14-18h. Das informacija thaj saveto le romen anda l' să puśimata thaj aźutis so s´ande amari zor.
Photo: Josef Koudelka
ROMANO CENTRO Nr. 02, 06/1993
|
|
 |
ROMANO CENTRO
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
1994
1993
|
|
