|
<
zurück | Deutsch
O SUNO E DEZASKORO
katar ko Ruda Džurko
Ka sinomas xurdo, jek dives špirtenğar aladomas mi dadeskoro atîs. Odoleske mo dat man daha xani mangelas mi phralendar. Ama adava ğanava: Mo dat ka mangelas man but, daha but sarilendar. Adava mange axavkerelas ka sine mulo, mi suneste:
 Ištar kurke palal mi dadeskere merimastar but rovavas. Našle sas mi lindres, našti ti sovavas. Palal dikhlom jek suno, mi phralenğar, i Sanasar, i Rudasar hem i Kirkasar. Vrtinavas ekhe thanestar hem vakeravas: "Phralale, so si adava? Dikhena o buluti? Ama mi phrala na dikhenas ič ek šej. Ansizin strapjakoro sesi šundom katar ko buluti: "Tuj avesa manğar!" Mi phrala na šunde adava sesi, sade mej šundom. Pučlom: "Kon isinan? Na xavava tut!" "Mej isinom to dat! Na xavesa man?"
Akana axadom, o buluti isine mo dat! "Jala, opre manğar, ka avel tuke šukar!" O buluti das man angali mej urjasajlom. I phuv tele, mej keti urjavas opre, voj aboka xurdjolas tele. Mi phrala tele but xurdile mi jakhate, sar kirja. Ama štar isine! Soske? O štarto isinomas mej. Mi snanga lenğar ačhili, sade mo ruhi mi dadesar opre gelo. Mej ğikaj: "Dade, muk man tele ki phuv, isi man romli hem čhave!" Mo dat ğikaj: "Sar mangesa, mukava tut ki phuv pale, ama na bistar, t' avela tut parapunus ja da jek derti, ti čaljosa ko čorolipe, ozaman de tut godi, keti učimaste sinanas, opral keti xurdipe dikhindivola tuke. Her parapunus ki phuv imdinesa bari čik, ama opral dikhindivola tuke sar jek xurdi laka. Kana peresa ko parapunus de tut godi sar urjasajlam opre. So astararela tut ki phuv, ti kali snanga, ti dilini godi, sare adala, ka xurdjon tuke. Keti ka xurdjon, aboka pi zor našavena, našti kerena tuke bilačhipe!" Palal mo dat muklas man, me ulištilom ki phuv. Ka avilom? Ko romano šenliki polom! Othe isine but roma. Xanas, pinas, khelenas, gilavenas, lošanenas. Von pučle man: "Katar isinan? Kaskoro čhavo isinan?"
"Mej isinom i Belacekeskoro čhavo, ištar kurke ka mulo, k' avilo buluti!" "Re, tuj isinan odole mešuri čalgîčiskoro čhavo? Adikal ti si, le o kemanes, ker amenge jek gili!" Hemen dine man o kemanes hem o jaji ko vas. "Kusuri ma ti dikhen romalen, mej našti ti čidav mej isinom ğuvlikane musjakoro!"
"Adikas ti si, akana ka mudaras tut," vakerde o roma. Hemen avilo mi godjate mo dat. Manglom ti urjav, ti dikhav opral sar ka mudaren man. Mo dat katar ko buluti dinas man vukos: "Ma ker tut xaxos! Le sigo o kemanes ti vasteste!" Lindom o kemanes, lindom čidindom. Adikas šukar jek kemanes čidindom, sare i romen rovljardom. Adava lengoro roipe Devlestar isine.
But xani vaktiste ğak ko ašiki avile lengere asja. Ansizin ka dikhlom, o gağe phabarena mi romljasar mi čhaven. Čhorde opral lende benzini hem phabarde jek špirtos. Mi romljasar mi čhave phabona, mi xurdi duje brešengiri Helenka da. Manglom ti urjav opre ko buluti, ma ti dikhav, ama mo dat katar ko buluti: "Dilindilan? Mangesa ti našes? Bičhal i Alena i čhavenğar ko pani!" Bičhaldom Alena i čhavenğar ko asja, ka runde o roma mi kemanestar. Hemen von mudarde e jag. Palal gelam amenge sarimis khere. Jek sesi šundilo katar ko buluti: "Sastimasar, mo čhavo!" Belki isine mi dadeskere godjate angleder, na sinom leskoro čhavo, ka sinom, but kalo. Ama dikhen leskoro kadros hem mindro. Ekhe moste, ekhe bojiste sinam! Ko kalipe mjazdava mi dajate! Mo dat axadas ka sinom, leskoro čhavo. Palal pi merimaste vov avilas mande, ti vakerel mange.
O Ruda Džurko bijandilo and ek phuvjako khroro ande Slovakija. Vo sas o panto śavoro. Othe sas maj but industrija thaj dosta bući. O Ruda kerel peske šukar romane slike anda l' xurde staklăke kotorica kaj sî anda l' maj but boje. El staklăke kotora lel katar e fabrika staklaći. Vo źanel but purja paramičta thaj romaja ğila.
(Katar ko kitapi: "Pale avilom, ğeno." Kadrodes hem mesalja katar ko Ruda Džurko. E Milena Hübschmannovakere bantistar isi. Gustav Kiepenheuer Verlag Gm b.H. Leipzig. O masali nakhadas ki sepečidengiri čhib e Fatma Heinschink.)
Glasbild von Ruda Džurko
ROMANO CENTRO Nr. 02, 06/1993
|
|
 |
ROMANO CENTRO
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
1994
1993
|
|
